Računalništvo, telefonija
16.05.2019 12:54
Posodobljeno 5 let nazaj.

Deli z drugimi:

Share

Brezogljična prihodnost in sončna doba v Sloveniji?

Da bomo ambiciozne cilje glede deleža obnovljivih virov in razogljičenja družbe lahko dosegli le z jasno in med deležniki usklajeno razvojno strategijo, so izpostavili strokovnjaki 9. foruma Energetika in okolje.
Fotoutrinek z 9. foruma na temo Energetika in okolje.
Fotoutrinek z 9. foruma na temo Energetika in okolje.

V Ljubljani je 14. maja potekal 9. forum na temo Energetika in okolje, na katerem so ugledni strokovnjaki iz domovine in tujine razpravljali o priložnostih in izzivih povezanih z naraščajočim številom obnovljivih virov na poti dekarbonizacje, ki bo edina lahko okoljsko rešila in zaznamovala 21. stoletje.

Kot je povedal predstavnik ministrstva za infrastrukturo mag. Erik Potočar, nas pri izpolnjevanju ciljev glede doseganja dogovorjenega deleža obnovljivih virov energije v končni rabi energije v prihodnje čakajo veliki izzivi, saj naj bi na evropski ravni ta delež do leta 2030 dosegel 32 odstotkov. Slovenija lahko pričakuje najmanj 30-odstotni delež, pri čemer je delež konec leta 2017 znašal 21,5 odstotka, v zadnjih nekaj letih pa smo ta delež uspeli povečati zgolj za odstotek in pol. Z drugimi besedami bi morali proizvodnjo iz obnovljivih virov povečati za 2 TWh do leta 2025, kar se sliši neuresničljivo. In kje smo trenutno pri pripravi nacionalno energetsko podnebnega načrta? Do konca leta moramo evropski komisiji poslati končni dokument s konkretnim opisom ukrepov za dosego ciljev, hkrati pa mora načrt biti usklajen z dolgoročno strategijo o zmanjšanju emisij do leta 2050.


Mag. Duška Godina iz Agencije za energijo je dejala, da je treba razmišljati o ustrezni zakonodaji, kjer v ospredje stopa tudi priprava novega koncepta trga z vključevanjem aktivnih odjemalcev, ki dobivajo novo vlogo v smislu zagotavljanja prožnosti. Ob tem je še poudarila, da gre pri odločitvah glede prihodnjih investicij za vprašanja odgovornosti do okolja in celotne družbe, saj na koncu vsak strošek bremeni uporabnika.

Fotovoltaika podira rekorde

Dr. Marko Topič, predsednik Evropske tehnološke in inovacijske platforme Fotovoltaika, je dejal, da je 21. stoletje sončno stoletje, pri čemer se je število sončnih elektrarn v zadnjih dveh letih skokovito povečalo. Hkrati se izboljšujejo izkoristki in uvajajo nove tehnologije, kot so denimo plavajoče sončne elektrarne, tankoslojni in upogljivi paneli, tandemske sončne celice in podobno. Kot je še dejal, analize kažejo, da bo fotovoltaika v prihodnosti postala temelj trajnostne energetike in v letu 2050 prispevale kar dve tretjini vse obnovljive energije. V Sloveniji so rezultati po začetnem zagonu sicer nekoliko manj spodbudni, saj je denimo lani bilo postavljenih le 1303 sončnih elektrarn s skupno močjo skromnih 13,5 MW, kar je še daleč od želenih številk.

Da je sončna energija energija prihodnosti, je bil mnenja tudi dr. Robert Golob iz GEN-I, ki je izpostavil, da je njena največja prednost ta, da je lahko z vidika izrabe prostora povsem nevtralna in kot takšna omogoča tudi individualno odločitev o njeni izrabi. Možnosti za namestitev sončnih elektrarn je še ogromno, in sicer ne le na individualnih hišah oziroma z integracijo v stavbe, temveč tudi na poslovnih objektih in degradiranih območjih. Posodobljena zakonodaja je precej olajšala njihovo izrabo, bi se pa dalo glede poenostavitve postopkov še marsikaj izboljšati, pri čemer je ključnega pomena za boljšo integracijo tovrstnih elektrarn v omrežje digitalizacija in učinkovitejša obdelava obstoječih podatkov.

Obnovljivi viri že spreminjajo model trga

Mag. Borut Rajer, Borzen, je povedal, da obnovljivi viri vplivajo na spremembe na trgu, saj že predstavljajo četrtino vseh instaliranih zmogljivosti, polovica vseh novih investicij se nanaša na naložbe v obnovljive vire in ta delež naj bi se v prihodnje še povečeval, narašča tudi delež naprav namenjenih samooskrbi in nastaja trg novih storitev, v katerega se vključujejo posamezni agregatorji. Vrednost trga prožnosti je na globalni ravni že zdaj ocenjena na več sto milijonov evrov in se odpirajo tudi vprašanja novih tržnih modelov in oblikovanja ustrezne zakonodaje.


Dr. Matjaž Eberlinc iz Hse je povedal, da se zaradi težav z umeščanjem novih objektov v prostor vse bolj osredotočajo na digitalizacijo in optimizacijo poslovnih procesov na obstoječih objektih s ciljem doseganja pozitivnih sinergijskih učinkov.


Uroš Podgoršek iz Elesa je predstavil koncept celostnega razvoja infrastrukture za masovno polnjenje e-vozil, ki so ga razvili z zavedanjem, da bo množična e-mobilnost vplivala tudi na dogajanja v omrežju. Koncept temelji na osmih načelih optimalnega razvoja, pri čemer je temeljno izhodišče, da bo v prihodnosti 80 odstotkov polnjenj e-vozil potekalo na zasebnih polnilnicah, ki jih bo treba ustrezno vključiti v sistem oziroma trg storitev. Eles bo s ciljem raziskovanja uporabniških izkušenj še letos postavil 21 polnilnic in nabavil 15 električnih avtomobilov, ki bodo namenjeni izobraževanju zaposlenih, pa tudi predstavitvi konkretnega modela najboljših rešitev.

Ljubljana med zmagovalci pri energetski prenovi objektov in primer mesta Dunaj

Alenka Loose iz mestne občine Ljubljana, je izpostavila projekt energetske prenove stavb v njihovi lasti, ki so ga uspešno izpeljali s sklenitvijo energetskega pogodbeništva s Petrolom in Resalto ter pridobitvijo kohezijskih sredstev. Obnovili so kar 48 objektov, od tega jih je bilo 25 deležnih celovite prenove, vrednost projekta pa je znašala 15 milijonov evrov ter je zaradi obsega obnove bil tudi nagrajen na ravni EU. Kot je še povedala, se vsi prenovljeni objekti v najmanj četrtinskem deležu oskrbujejo iz obnovljivih virov energije, v pripravi pa je nov projekt, v okviru katerega bodo prenovili še 11 objektov.

Da je mogoče z uvedbo sodobnih tehnologij precej izboljšati učinkovitost in tudi ekonomiko posameznih projektov, je v nadaljevanju izpostavil dr. Ruzbeh Rezania iz Wien Energie, ki se poleg dobave električne energije in plina 380 tisoč odjemalcem na Dunaju, ukvarja tudi z e-mobilnostjo, dobavo toplotne energije in hlajenjem. Njihov cilj je, da bodo do leta 2030 delež obnovljivih virov energije v ogrevanju povečali na 40 odstotkov ter dosegli 35-odstotni delež pri proizvodni električne energije. Namestili so največjo toplotno črpalko v srednji Evropi in izvedli integracijo drugih alternativnih virov energije v sistem daljinskega ogrevanja avstrijske prestolnice, kot je tudi izraba toplote kanalizacijskih vodov, s čimer niso bistveno izboljšali le ekoloških, ampak tudi ekonomske parametre svojega poslovanja.

Izzivi obnovljivih virov in umeščanje

Bogdan Barbič, HESS, je povedal, da hidroelektrarne z eno potezo izpolnjujejo tri ključne sestavine za obstoj človeštva, in sicer ohranjajo vodo, proizvajajo energijo in z namakanjem omogočajo tudi proizvodnjo hrane. So paradni konj slovenskega gospodarstva, saj lahko zanje večino opreme, razen generatorjev, proizvedemo doma. Kot je dejal, se je večnamenski projekt izgradnje verige petih hidroelektrarn na spodnji Savi začel že leta 2002, pri čemer je bilo prvotno načrtovano, da bi eno elektrarno zgradili na štiri leta, a se je po spodbudnem začetku zaradi zamud pri izdaji dovoljenj začelo vse bolj zapletati. Tako je prva elektrarna od pobude do začetka obratovanja potrebovala šest let, naslednja že deset, HE Brežice enajst in HE Mokrice verjetno že kar osemnajst let.

Da so postopki umeščanja energetskih objektov v prostor nesprejemljivo dolgi in od investitorjev zahtevajo vrsto različnih študij je na okrogli mizi z naslovom Ambicije dekarbonizacije in realnost opozoril tudi direktor Elesa mag. Aleksander Mervar, ki je ob tem spomnil na primer Renč, kjer se postopki za izgradnjo dveh kilometrov prenosnega daljnovoda, s katerim bi zagotovili dvostransko napajanje širše regije vlečejo že desetletje, pa tudi na zaplete z izgradnjo 400 kV povezave z Madžarsko na relaciji Cirkovce-. Veliko se govori o dekarbonizaciji in povečevanju deleža obnovljivih virov, je dejal mag. Mervar, na drugi strani pa smo priča nasprotovanju vsemu in pozabljamo, da je Slovenija neto uvoznica električne energije ter, da smo glede izrabe obnovljivih virov omejeni na hidroenergijo, sonce in nekaj vetra.

Da virov nimamo na pretek, je bil mnenja tudi mag. Rok Vodnik iz Petrola. Z vpeljavo obnovljivih virov močno zaostajamo za razvitimi državami, pri čemer še nimamo niti jasno postavljene nacionalne strategije. Tudi zaradi tega in omenjenih zapletenih postopkov pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj se Petrol z naložbeno politiko v OVE pa tudi z izvajanjem ukrepov učinkovite rabe energije vse bolj usmerja v sosednje regije. Zavedati se je treba, je dejal mag. Vodnik, da obnovljivi viri postajajo vse bolj konkurenčni, zamude pri njihovem uvajanju pa pomenijo tudi določena cenovna tveganja. Ker virov nimamo dovolj, je treba v čim večji meri izrabiti to kar imamo in najti nek kompromis tudi pri umeščanju v prostor.

Da se nekaj glede tega vendarle da narediti, je dejal dr. Peter Novak iz Energotecha, je dokaz postavitev tovarne Magna v enem letu na najboljšem kmetijskem zemljišču. Zavlačevanje z izgradnjo hidroelektrarn in drugih energetskih objektov je tako po njegovem mnenju zgolj posledica dejstva, da nimamo izdelane jasne energetske strategije, ki bi bila podprta tudi s političnimi odločitvami.

Pomanjkanje strateškega energetskega dokumenta, je dejala mag. Tanja Bolte iz Ministrstva za okolje in prostor, povzroča precej preglavic tudi zaposlenim v pristojnih organih, pri čemer bi takšen dokument, ki bi bil usklajen z vsemi ključnimi deležniki, nujno potrebovali. Ob tem je opozorila, da je v pripravi zakon o ohranjanju narave, spreminja se gradbeni zakon in prostorska zakonodaja in bo treba doreči, kaj dejansko želimo.


Dr. Tomislav Tkalec iz Fokusa pa je izpostavil, da na energetskem konceptu delamo že kar nekaj časa, pa smo še vedno na točki nič, kar kaže na pomanjkanje dolgoročne vizije. Vsi sodelujoči so se sicer strinjali, da bomo morali v kratkem že zaradi zahtev EU vendarle ključne stvari doreči in sprejeti nek razvojni dokument ter se ga bomo morali, če resnično želimo izpolniti zastavljene cilje, potem tudi držati. Pot do njega pa ne bo lahka, ker smo priča velikemu pomanjkanju zaupanja vseh in zato tudi nasprotovanja vsemu.


Prijavi napako v članku

Povezave



Kaj berejo drugi?

Partnerji Računalniških novic Prikaži vse

Računalniške storitve mITch, Mitja Mihelič s.p.

Čolnarska ulica 3, 1310 Ribnica, Tel: 05 125 8575, 051 258 575
Ali vaše podjetje potrebuje oddelek za IT? Nekoč dostopne le za velike korporacije, danes so IT funkcije na voljo podjetjem vseh velikosti po zaslugi računalništva v oblaku in ... Več
Zlati partner

LENOVO TECHNOLOGY B.V. AMSTERDAM

Pot za Brdom 100 (Tehnološki Park - G), 1000 Ljubljana, Tel: 01 620 71 80
Lenovo stremi k izdelavi vrhunskih računalnikov in internetnih naprav z vgrajenimi najnovejšimi tehnologijami, z edinstvenim dezajnom. Vse to za za brezkompromisno doživetje uporabnikov! Ena ... Več
Zlati partner

Mastercard Europe SA, Podružnica v Sloveniji

Dimičeva ulica 13, 1000 Ljubljana, Tel: +386 1 589 81 26
Mastercard Europe SA, Podružnica v Sloveniji, je globalno tehnološko podjetje za plačilne rešitve. Družba je del mreže Mastercard, ki obsega več kot 210 držav in ozemelj po ... Več
Zlati partner

TP VISION

Ukmarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana, Tel: 03 060 35 35