Mobilno RSS Facebook Twitter E-novice Nastavi za domačo stran Dodaj med priljubljene Podcast Rock Radio Pozabljeno geslo Registriraj se Prijava facebook_connect.gif



  • A- A+

28.09.2018      9:03
|
Na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani se je pod pokroviteljstvom tehnološke družbe Huawei odvila konferenca AI4GOOD.

Huawei organiziral odlično konferenco - AI4GOOD

  • A- A+

 

Na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani se je pod pokroviteljstvom tehnološke družbe Huawei odvila konferenca AI4GOOD. Na njej so predavatelji tako iz znanstvene in raziskovalne sfere, kot tudi  iz industrije predstavili vpliv umetne inteligence (UI oziroma v angleščini AI - Artificial Intelligence) na naš vsakdan in predstavili nekatere slovenske dosežke na tem področju.

 

O umetni inteligenci (AI) je v zadnjem času v tehnološkem svetu veliko govora. Vedno bolj je namreč prisotna v naši vsakdanjih življenjih, saj jo lahko najdemo že v avtomobilih, računalnikih in telefonih, v naših domovih, pri delovnih procesih in podobno. O njej se govori v pozitivnem smislu, saj naj bi nam na marsikaterem koraku olajšala življenja in različna opravila, prav tako pa ni malo skeptikov, ki svarijo pred negativnimi posledicami, ki naj bi jih prinesla. V njej so sicer številna podjetja prepoznala velik potencial. In to ne le tehnološki velikani, temveč tudi v drugih industrijah, kot na primer v proizvodnji in v finančnem sektorju. Analitiki napovedujejo, da bo trg umetne inteligence do leta dosegel 89 milijard ameriških dolarjev in se bo 12-krat povečal od pričakovanih 7,35 milijarde dolarjev v tem letu. Večina prihodkov trenutno prihaja s trga z aplikacijami, vendar obeti jasno kažejo, da bo umetna inteligenca preoblikovala celotno industrijo.

 

Za pionirja v Sloveniji veljata Institut Jožef Stefan in Fakulteta za elektrotehniko

V Sloveniji za vodilno organizacijo na tem področju velja Institut Jožef Stefan (IJS), kjer so z raziskovanjem umetne inteligence začeli že leta 1972, nekaj let pozneje pa so vzpostavili tudi Laboratorij za umetno inteligenco, ki deluje še danes. Ne dolgo za njimi so z raziskovanjem tega zanimivega področja začeli tudi na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer so leta 1981 ustanovili prvi laboratorij. Danes pa v Sloveniji na tem področju deluje okrog 30 raziskovalnih organizacij.

 

Da bi nekoliko bolje orisali dejansko stanje in predstavili smernice razvoja ter tudi razblinili nekatere dvome in neutemeljene predstave o umetni inteligenci, so se pri Huaweiju odločili skupaj s Fakulteto za računalništvo in informatiko organizirati na to temo konferenco AI4GOOD. Posvet je gostil predavatelje, ki so prihajali tako iz raziskovalnih vrst, kot tudi iz gospodarskega sektorja, vsem pa je bila seveda skupna tema umetna inteligenca. Nekateri se ukvarjajo z njenim razvojem, drugi v njej vidijo vlagateljski in delovni potencial, ki lahko optimizira delovne procese in podjetju zagotovi še uspešnejše poslovanje.

 

Potencial v zdravstvu

Po uvodnem nagovoru dekana fakultete dr. Bojana Orla in vodje prodaje pri Huaweiju, Sanija Čerimiča, je na oder stopil doc. dr. Aleksander Sadikov, ki se v sklopu Laboratorija za umetno inteligenco na FRI ukvarja z razvojem aplikativne rešitve za testiranje znakov Parkinsonove bolezni.   Eden od pokazateljev te bolezni so tremorji oziroma tresavica, aplikacija ParkinsonCheck, ki jo v laboratoriju razvijajo in ki deluje na osnovi umetne inteligence, pa je namenjena zaznavanju in razločevanju tremorjev (tresavice). Namenjena je predvsem ljudem s tresavico, sposobna pa je ločiti Parkinsonovo in esencialno tresavico od ostalih oblik tresavice. Aplikacija je dostopna vsem, saj jo je mogoče uporabiti na mobilnih napravah z zaslonom na dotik. Kot taka ima veliko uporabno vrednost, saj pripomore k zgodnejšemu odkrivanju bolezni.

 

Zaznavanje tipov gibanja

Naslednji je na oder stopil Mitja Luštrek, raziskovalec umetne inteligence na Oddelku za inteligentne sisteme Instituta Jožef Stefan, ki je prav tako ponazoril potencial pametnega telefona v navezi z umetno inteligenco. Predstavil je zanimiv način, kako lahko s pomočjo vgrajenih senzorjev, kot so pospeškomer, magnetomer, žiroskop, barometer in drugi, telefoni zaznajo hitrost gibanja, nato pa na podlagi metod strojnega učenja, ki obsega analiziranje na ogromnih količin podatkov, ugotovijo ali gre za hojo, tek, kolesarjenje, vožnjo z avtom, vožnjo z avtobusom, vožnjo z vlakom in vožnjo s podzemno železnico. Njihov model seveda vsebuje ogromno zapletenih matematičnih enačb in obdelave podatkov, a so ga že razvili do te mere, da je sposoben klasificirati tip gibanja s kar 96-odstotno točnostjo.

 

Umetna inteligenca nam bo pomagala in nas ne bo zasužnjila

Dr. Danijel Skočaj s Fakultete za Računalništvo in informatiko pa se je v naslednjem predavanju razgovoril o računalniškem oziroma umetnem vidu. Kot je dejal, želi z ekipo, ki se ukvarja z umetno inteligenco na FRI, razviti metode za interpretacijo slik, ki bi nato na različne načine reševale določene problematike. Pri tem se osredotočajo na različne probleme, kot so vizualno sledenje, detekcija in kategorizacija predmetov, segmentacija slik in podobno. Namen njihovi raziskav pa je, da bi robotski oziroma računalniški sistemi nekatere naloge opravljali bolje kot človek. Povedal je, da so pri svojem so dosegli že kar nekaj pomembnih mejnikov. Tako so  uspešno vzpostavili sistem za detekcijo anomalij površine, ki samodejno zaznava napake pri polizdelkih, sistem, ki s pomočjo kamer zazna poškodbe na avtomobilu, sistem za prepoznavo prometnih znakov, sistem za štetje polipov na školjkah, s pomočjo katerih biologi ocenjujejo kakovost vode ipd., in avtonomno plovilo, ki se zna samodejno izogibati oviram v morju. Vsi ti sistemi temeljijo na ogromnih količinah podatkov in informacij, ki jih nato s pomočjo metod globokega učenja (globoko učenje je ena od vrst strojnega učenja) uporabijo za analiziranje okolice.

 

“Človek pri računanju ni blazno zmogljiv. Če podam eno zapleteno enačbo, jo bo redkokdo rešil na pamet ali kar izstrelil rezultat. Smo pa zelo dobri pri razpoznavanju vzorca. Takoj prepoznamo svoj avto in znamo ločiti psa od mačke. Prav tako smo precej dobri v višje nivojskem razmišljanju, sklepanju in učenju. Računalnik pa deluje malo drugače. Super je pri računanju, saj vam bo takoj podal rezultat zapletene enačbe, relativno dobro razpoznava tudi vzorce, vendar precej slabše od ljudi, najslabši pa je na nivoju sklepanja. V zadnjih letih je največji napredek narejen na razpoznavanju vzorcev, vendar smo danes šele na začetku razvoja umetne inteligence. Ne bojim pa se, da bi prišlo do digitalne super inteligence. Roboti nas ne bodo zasužnjili, kar se pogostokrat sprašujemo,” je podal še zanimivo in optimistično zaključno misel o primerjavi med človekom in strojem.

 

Moč “dvojnih možganov”

Pred odmorom je slušatelje nagovoril še Uroš Miklavčič, Huawei Tech Genius, ki je svojo predstavitev posvetil zmogljivosti novega Huaweijevega mobilnega procesorja, Kirina 980. Kot je razložil ta deluje na osnovi dveh nevronskih procesnih enot, ki sta podprti z umetno inteligenco in na podlagi metod strojnega učenja pomagata zagotavljati optimalno delovanje sistema in prepoznavati različne objekte na sliki. Kirin 980 je namreč sposoben prepoznati do kar 4.600 slik na minuto, kar je 120 odstotkov več kot Kirin 970, pri čemer zna prepoznati tudi podrobnosti na njih. Prav tako pa se zna naučiti vzorcev uporabe telefona in posledično razporediti sistemske vire, da vedno zagotovi optimalno zmogljivost za vse procese, kot so poganjanje iger, poslušanje glasbe, brskanje po družbenih omrežjih, urejanje videoposnetkov in podobno. Predstavljeni čip bo zaživel v novem modelu Huawei Mate20 pro, ki bo predstavljen 16. oktobra v Londonu.

 

Umetna inteligenca v industriji

Po prvem delu, v katerem so imeli besedo predvsem raziskovalci in znanstveniki, pa je prišel na vrsto drugi del konference, v katerih so svoje projekte predstavila nekatera slovenska podjetja, ki v umetni inteligenci vidijo velik potencial in že pospešeno vlagajo vanjo.

 

Najprej je spregovorila Mateja Lavrič iz podjetja Kolektor Ventures, ki je ponazorila primer, kako lahko uporaba umetne inteligence olajša delo v proizvodnji in razbremeni delavce. V Kolektorju so v umetni inteligenci prepoznali velik doprinos, zaradi česar so se odločili tudi spodbuditi mlada zagonska podjetja v razvijanje rešitev na tej osnovi. Tako so tudi vzpostavili digitalne laboratorije, v katerih bodo razvijali rešitve s področja obogatene in virtualne resničnosti, robotike, virtualnih simulacij, digitalnih platform in umetne inteligence, ki je sicer rdeča nit v vseh laboratorijih.

 

Nato pa so se zvrstila še predavanja predstavnikov slovenskih start- upov. Dr. Boris Cergol iz podjetja Ektimo je predstavil sistem za odkrivanje anomalij v vizualnih podatkih, ki bo pripomogel  k boljši prepoznavi objektov, Blaž Fortuna iz podjetja Qlector je naslovil za industrijo uporabno tematiko zaznavanja anomalij v različnih kompleksnejših sistemih, Gregor Leban iz podjetja Event registry je predstavil sistem za analizo novic in informacij na spletu, dr. Andrej Debenjak je govoril o razvojnih projektih podjetja Cosylab, kjer vidijo velik potencial umetne inteligence v znanosti in medicini, Goran Blažič pa je predstavil predvsem za nežnejši spol zanimivega “pametnega” spletnega maskerja AdviseMyStyle.

 

Umetna inteligenca je lahko nepredvidljiva, a lahko človeštvu prinese veliko dobrega

Zaključno dejanje konference je bila okrogla miza, katero je moderiral tehnološki novinar Anže Tomić, v njej pa so sodelovali doc. dr. Jure Žabkar iz Laboratorija za umetno inteligenco FRI, pravnik Blaž Jamšek, glavni urednik City magazine Jan Macarol, Aleš Pevc iz Tehnološkega parka Ljubjana, direktor podjetja VIAR Jernej Mirt in Uroš Miklavčič, Huawei tech genius. Spregovorili so o različnih vplivih umetne inteligence in na koncu bili sklepčni, da ima ta precej večji potencial doprinosa, kot morebitne grožnje. Dr. Jure Žabkar je sicer izpostavil, da je lahko umetna inteligenca tudi nepredvidljiva in se lahko tudi nauči stvari, ki niso bile programirane vanjo, a se vseeno ne gre bati, da bi roboti kar tako zavladali svetu.











KOMENTIRAJ

X

Sponzorirano



ANKETA
Arhiv anket

Kateri spletni brskalnik najraje uporabljaš?








>>
Najbolj popularni spletni brskalniki leta 2018

ZADNJE RAČUNALNIŠKE TEŽAVE IN REŠITVE

ZADNJE KOMENTIRANE NOVICE

Instagram prejel eno najboljših funkcionalnos... 1
Potato  |  iMessage ma to že par let lol drugače pa...
Povračilo v primeru nedelovanja internetne po... 3
sibyte  |  Saj v Sloveniji to že imamo res, da ni u...
Povračilo v primeru nedelovanja internetne po... 3
slo81a  |  V Sloveniji to ne bo videno še 1 stoletj...
Brskalnik Opera s svojo kriptodenarnico 1
Orbit_NG  |  Naj izda še rudarnik (miner) za Ethereum...
Internetna povezava počasnejša od obljubljene... 1
Potato  |  Nažalost je nemogoče tudi za ponudnike t...
RN KANAL




e-novice Želim brezplačno izdajo uredniškega izbora
najboljših računalniških novic na e-mail
Potrdi
(predogled)
(predogled)
(predogled)


100% skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odnaročili se boste lahko kadarkoli!
Twitter




V zgornje okence vpišite vaš elektronski naslov, na katerega boste prejeli nadaljna navodila.

Mozilla Firefox

Kliknite na meni Orodja (Tools) in izberite Možnosti (Options)
V zavihku Splošno (Main) v polje Domača stran (Home Page) vpišite naslov rn.si
Kliknite na gumb V redu (OK)

Internet Explorer

Kliknite na meni Orodja (Tools) in izberite Internetne možnosti (Internet Options)
V zavihku Splošno (General) v polje Home Page (Domača stran) vpišite naslov rn.si
Kliknite na gumb V redu (OK)

Chrome

Hkrati pritisnite ALT+F in izberite Možnosti
V zavihku Osnove kliknite na gumb Uporabi trenutno stran
Kliknite na gumb Zapri

Netscape Navigator

Kliknite na meni Tools in izberite Options
V zavihku Main v polje Home Page vpišite naslov rn.si
Kliknite na gumb OK

Opera

Hkrati pritisnite CRTL+F12
Kliknite gumb »Use current«
Kliknite na gumb OK

Safari

Hkrati pritisnite tipki CTRL+","
Izberete zavihek General
Kliknite gumb »Set to current page«

Mozilla Firefox

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb Shrani (Save)

Internet Explorer

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb Dodaj (Add)

Chrome

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb Končano (Finish)

Netscape Navigator

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb OK

Opera

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb OK

Safari

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb OK