Računalništvo, telefonija
31.08.2019 07:10
Posodobljeno 5 let nazaj.

Deli z drugimi:

Share

Z odzivanjem na kibernetski incident ne odlašajte!

Organizacije pogosto zmotno predpostavljajo, da je odzivanje na incidente (angl. incident response) smiselno takrat, ko je kibernetski napad že povzročil škodo in je zato potrebna nadaljnja preiskava dogajanja. V 2018 so strokovnjaki družbe Kaspersky prejeli polovico (56 %) prošenj za pomoč pri odzivu na incident po tem, ko je napad na organizacijo že pustil vidne posledice. Med posledicami so denimo nepooblaščen prenos denarja, zašifrirane delovne postaje in nedelovanje storitev. Nasprotno şo se v 44 % primerov strokovnjaki vključili v odzivanje na incident že v zgodnji fazi po zaznavi napada in tako preprečili morebitne hude posledice v napadenih organizacijah. Družba Kaspersky zato podjetja poziva, da prej ko napad zaznajo in se nanj odzovejo, več možnosti imajo za preprečitev posledic incidenta.
Z odzivanjem na kibernetski incident ne odlašajte!
Z odzivanjem na kibernetski incident ne odlašajte!

Družba Kaspersky je analizirala številne primere incidentov, pri odzivanju na katere so sodelovali strokovnjaki podjetja v letu 2018. Poročilo analize odzivanja na kibernetske incidente ‘Incident Response Analytics Report’ kaže, da odzivanje ne služi zgolj preiskovalnemu namenu, temveč tudi kot orodje za prepoznavo napada v zgodnji fazi in s tem poveča možnost preprečevanja nastanka škode.

V minulem letu so se v 22 % analiziranih primerov organizacije odzvale na incidente po zaznavi potencialno zlonamerne aktivnosti v omrežju in v 22 % po najdbi zlonamerne datoteke v omrežju. Brez drugih znakov vdora obe situaciji upravičujeta sum na to, da poteka napad. Kljub temu pa ekipe za kibernetsko varnost v vseh organizacijah ne zmorejo določiti, ali so samodejna varnostna orodja zaznala in preprečila zlonamerno aktivnost ali je zaznana aktivnost zgolj začetek večjega, nevidnega zlonamernega delovanja v omrežju in je zato potrebna pomoč zunanjih varnostnih strokovnjakov. Zaradi napačne ocene situacije se lahko zlonamerna aktivnost razvije v kibernetski napad z obsežnimi posledicami. V 2018 je v 26 % preučevanih primerov poznega odzivanja napad povzročila zlonamerna oprema, ki je zašifrirala datoteke. Pri 11 % primerov je prišlo do kraje denarja, v 19 % primerov pa so se organizacije zapoznelo odzvale na nezaželeno sporočilo s korporativnega e-računa, nedelovanje storitve ali uspešen vdor.

»Analiza primerov kaže, da v številnih organizacijah obstaja še veliko priložnosti za izboljšave na področju zaznavnih metod in postopkov odzivanja na incidente. Čim bolj zgodaj organizacija zazna napad, manjše bodo posledice incidenta. Po naših izkušnjah podjetja ne posvečajo dovolj pozornosti zametkom resnih napadov, naši strokovnjaki pa so pozvani na pomoč takrat, ko je škoda že storjena. Na drugi strani vidimo, da so se številna podjetja naučila, kako pravilno oceniti znake resnega napada v omrežju in pravočasno poklicati na pomoč naše strokovnjake, ki lahko preprečijo potencialno uničujoče posledice kibernetskih incidentov. Pozivamo vse organizacije, da si takšna podjetja vzamejo za zgled in njihovo ukrepanje prepoznajo kot primere dobre prakse odzivanja na incidente,« je delal Ayman Shaaban, varnostni strokovnjak v družbi Kaspersky.

Za uspešno odzivanje na incidente Kaspersky svetuje:

  • Poskrbite, da ima podjetje določeno ekipo ali odgovorno osebo za področje informacijske varnosti.
  • Redno izvajajte varnostno kopiranje kritičnih podatkov.
  • Za pravočasno odzivanje na kibernetski napad naj bo za to v prvi vrsti zadolžena lastna ekipa za odzivanje na incidente ob pomoči zunanjih strokovnjakov v primeru kompleksnejših incidentov.
  • Pripravite načrt odzivanja na incidente, ki vključuje smernice in postopke za različne vrste kibernetskih napadov.
  • Vključite zaposlene v program usposabljanja, kjer se bodo naučili digitalne higiene in spoznali, kako lahko prepoznajo in se izognejo potencialno zlonamernim e-sporočilom ali povezavam.
  • Redno posodabljajte programsko opremo in nameščajte uradne popravke.
  • Redno izvajajte varnostno ocenjevanje informacijske infrastrukture podjetja.

Podrobnosti o poročilu ‘Incident Response Analytics Report’ preberite na spletnem mestu Securelist.com.


Prijavi napako v članku

Povezave

Članek je pripravljen v sodelovanju s partnerjem PRISTOP d.o.o., KASPERSKY LAB
Za več informacij so vam na voljo pri PRISTOP d.o.o., KASPERSKY LAB
Ob kontaktu povejte, da ste objavo zasledili v Računalniških novicah.

Želite biti obveščeni o novostih, ki jih pripravljamo s partnerjem PRISTOP d.o.o., KASPERSKY LAB? Vpišite svoj e-mail in se prijavite na BREZPLAČNE e-novice, od katerih se lahko kadarkoli odjavite.




Kaj berejo drugi?

Partnerji Računalniških novic Prikaži vse

Zlati partner

NLB d. d.

Trg republike 2, 1000 Ljubljana, Tel: 01 477 2000
Dobro delujoč finančni sistem je temelj sodobnega gospodarstva in banke pri tem opravljajo pomembno družbeno funkcijo. Banke morajo biti zmožne posojati denar potrošnikom in podjetjem ... Več
Srebrni partner

IPM Skupina, Holding d.o.o.

Dunajska cesta 106, 1000 Ljubljana,
Zlati partner

XENON FORTE d.o.o.

Letališka cesta 29, 1000 Ljubljana, Tel: 01 548 48 00
Xenon forte d.o.o. je podjetje s 30-letno tradicijo. V celotnem času svojega obstoja se zavzema za odličnost in verodostojnost. Skupaj s podjetji Xenon forte Zagreb d.o.o., Xenon ... Več
Zlati partner

RITTAL d.o.o.

Letališka cesta 16, 1000 Ljubljana, Tel: 01 546 63 70
Rittal spodbuja inovacije in živi svoje vrednote To je Rittal. Globalni igralec, vodilni inovator, družinsko podjetje in zgleden delodajalec. Rittal zgodba Prihodnost Rittala se je ... Več