Triki in nasveti
31.03.2020 17:00

Deli z drugimi:

Share

Kako pravilno brati novice in se izogniti “infodemiji” o novem koronavirusu?

Kako pravilno brati novice in se izogniti "infodemiji" o novem koronavirusu?
Kako pravilno brati novice in se izogniti "infodemiji" o novem koronavirusu?

Prejšnji teden se je programska vodja Svetovnega ekonomskega foruma, Alice Hazelton, vrnila iz en mesec trajajočega potovanja, na katerem je bila popolnoma brez internetne povezave. Kot da vrnitev v kruto realnost globalne pandemije še ni bila dovolj, je Hazeltonova bila kar naenkrat bombardirana s s trani WhatsApp sporočil o tveganju ob jemanju Ibuprofena, Facebook pa ji je med drugim svetoval pitje tople vode, ki naj bi odganjala virus. Kljub temu, da so ta sporočila in objave bila narejena z dobrim namenom, je ta tip informacij daleč od tega, da bi ljudem koristil.

V času širjenja virusa SARS-CoV-2 so na plano privrele mnoge teorije zarote in govorice, ki se iz dneva v dan pretakajo po družbenih omrežjih in ostalih komunikacijskih kanalih. Direktor Svetovne zdravstvene organizacije, Tedros Adhanom Ghebreyesus, je že februarja povedal: “Ne borimo se samo proti epidemiji; borimo se proti infodemiji“.


Najti zanesljive vire informacij je v času digitalizacije že tako ali tako velik izziv, zdaj, ko se soočamo z globalno pandemijo, pa je ta izziv še večji. Praktično na vsakem koraku lahko srečujemo lažne novice, ki nikomur ne koristijo oz. nasprotno, škodujejo. Alice Hazelton je strokovnjakinja na področju znanstvene komunikacije, kar pomeni, da je opremljena z znanjem, kako prepoznati senzacionalistične naslove in na sploh lažne novice. Pa si poglejmo nekaj njenih nasvetov.


Sprejemanje negotovosti – odgovorno

Dejstvo je, da se je virus pojavil decembra lani, kar pomeni, da znanstveniki še niso imeli dovolj časa, da bi do potankosti razumeli naravo novega koronavirusa. K temu moramo dodati še to, da je znanost proces, ki traja in pogosto se zgodi, da so si študije med seboj kontradiktorne (kar je tudi prav). Vsak znanstveni novinar, kot je tudi Hazeltonova, se bo po najboljših močeh potrudil, da bo javnosti ponudil karseda natančno reprezentacijo zadeve, ki jo raziskuje. Vedno se bo izogibal izjavam, kot je “znanstveni dokazi dokazujejo, da …”, torej moramo do takšnih trditev biti vedno skeptični.


Od kod prihajajo informacije?

Številni ljudje pišejo o znanosti oz. o informacijah povezanih z znanostjo. Kljub temu pa niso vsi izobraženi, da pravilno precenijo dokaze, interpretirajo žargone, ali poročajo o statistikah na način, za katerega so usposobljeni znanstveni novinarji. Vedno je potrebno imeti v glavi, da so informacije iz originalnih virov (po večini iz raziskovalnih študij) lahko reinterpretirane, modificirane, ali celo ignorirane, odvisno od tega, kaj si oseba, ki piše, želi povedati.


Če v besedilu najdete povezavo ali navezavo na originalno raziskavo, je to lahko dober znak, da oseba, ki piše, dejansko razume stvar, ali je vsaj z določeno distanco pristopila k tej. Glede na naravo trditve, bi morali preveriti, kaj o tej isti stvari pišejo tudi drugi mediji. Obstaja seveda velika verjetnost, da če je neka zadeva resnično “velika”, bodo o njej tudi ostali mediji pisali na enak način. Če gre za neko kratko WhatsApp sporočilo brez dokaza, potem ga moramo vzeti z rezervo.


Kdo trditve zagovarja?

V teoriji bi morale nove znanstvene raziskave vključevati komentarje avtorjev študije, poleg teh pa nedovisne komentarje nekoga, ki je povezan z disciplino pa ni direktno sodeloval pri raziskavi. To seveda ni vedno upoštevano in zgolj to, da je nekdo znanstvenik, še ne pomeni, da je kvalificiran z komentiranje dela na specifičnem področju.


Z upoštevanjem zgornjih nasvetov in informacij pri konzumiranju trenutne poplave informacij o koronavirusu, boste lažje razločili, katerim virom je za zaupati in katerim ne. Tudi najbolj priznani znanstveniki in organizacije lahko v določenih primerih močno pretiravajo in tudi na to je potrebno biti pozoren.


Hazeltonova še dodaja, da v teh kompleksnih in hitro spreminjajočih se časih obstaja veliko odličnega poročanja. Mnogi med nami se ne bi nikoli zavedali stopnje resnostni situacije brez moči novinarstva. Samo pomislimo, koliko koristnih informacij in koliko nujnih informacij na dnevni ravni prejemamo v teh dnevih s strani medijev. Če torej niste ravno najbolj prepričani v verodostojnost vira informacij, se vedno lahko obrnete na spletno strano Svetovne zdravstvene organizacije, ki v realnem času objavlja vse potrebne informacije na globalni ravni.


Prijavi napako v članku


Kaj berejo drugi?

Partnerji Računalniških novic Prikaži vse

Pilon AEC

Dunajska cesta 144, 1113 Bežigrad, , Tel: 0590 3 0590
Informacijsko modeliranje gradenj (BIM) je veliko več kot le tehnologija – to je zapleten postopek načrtovanja in gradnje, ki arhitektom pomaga pri ustvarjanju inovativnih stavb ... Več

PROLON d.o.o.

Rogaška cesta 27, 3240 Šmarje pri Jelšah, Tel: 041 364 535
Računalniki so postali ključno poslovno orodje. Uporabljajo se pri vseh vidikih delovanja podjetja, vključno z ustvarjanjem in prodajanjem izdelkov, trženjem, računovodstvo, administracijo ... Več

MAJ.universe

Čopova ulica 6, 3310 Žalec, Tel: 041 430 248
MAJ.universe je Majino vesolje MAJ.universe je Majino vesolje, ki ga želi deliti z vami. Maja Horvat je številne izkušnje v novinarstvu, odnosih z javnostjo, organizaciji ... Več
Zlati partner

GROWTHCOM d.o.o.

PE Ljubljana, Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana, Tel: 051 313 192
Growthcom - vaš specialist za digitalni marketing Svoje 10-letne izkušnje s področja prodaje in digitalnega marketinga je z nami delil direktor podjetja, David Fabjan. V Growthcomu ... Več