Zdravniki vidijo vlogo umetne inteligence v zdravstvu, a ne nujno kot klepetalnika

Dr. Sina Bari, kirurg in vodilni strokovnjak za umetno inteligenco v zdravstvu pri podjetju iMerit, je za portal TechCrunch opisal primer iz prakse, kjer je uporaba ChatGPT pacienta zavedla z napačnimi informacijami. Ko je pacientu predlagal zdravilo, mu je ta pokazal izpis pogovora s ChatGPT, v katerem je bilo navedeno, da ima zdravilo kar 45-odstotno tveganje za pljučno embolijo.

Ob podrobnejšem pregledu je dr. Bari ugotovil, da se je podatek nanašal na ozko podskupino bolnikov s tuberkulozo in ni bil relevanten za konkretnega pacienta. Primer po njegovih besedah ponazarja tveganja, ki jih prinaša nekritična uporaba splošnih UI klepetalnikov za zdravstvene nasvete.

Zakaj ChatGPT Health kljub temu vzbuja optimizem

Kljub takšnim primerom je dr. Bari novo funkcijo ChatGPT Health sprejel z več navdušenja kot zaskrbljenosti. Po njegovem mnenju je pomembno, da se obstoječa praksa pogovorov z UI o zdravju formalizira ter obdela z ustreznimi varovali za zaščito podatkov in uporabnikov.

ChatGPT Health uporabnikom omogoča pogovore o zdravju v ločenem, bolj zasebnem okolju, pri čemer OpenAI poudarja, da teh pogovorov ne uporablja za učenje svojih modelov. Uporabniki lahko za bolj prilagojene odgovore naložijo tudi zdravstvene zapise ali sinhronizirajo podatke iz aplikacij, kot so Apple Health in MyFitnessPal.

Vprašanja glede zasebnosti in regulative

Prav možnost povezovanja zdravstvenih podatkov z umetno inteligenco odpira nova vprašanja. Itai Schwartz, soustanovitelj podjetja MIND, opozarja na prenos občutljivih podatkov iz sistemov, ki so skladni z ameriškim zakonom HIPAA, k ponudnikom, ki pod to zakonodajo ne spadajo. Po njegovem mnenju bo zanimivo opazovati, kako se bodo regulatorji odzvali na takšne prakse.

Kljub pomislekom številke kažejo, da so UI klepetalniki že postali pomemben vir informacij: več kot 230 milijonov ljudi vsak teden uporablja ChatGPT za vprašanja povezana z zdravjem.

UI kot pomoč zdravnikom, ne nadomestilo

Po mnenju dr. Nigama Shaha, profesorja medicine na Stanfordu in glavnega podatkovnega znanstvenika pri Stanford Health Care, so večja težava kot napačni odgovori UI dolge čakalne dobe v zdravstvenem sistemu. V ZDA lahko pacienti na pregled pri osebnem zdravniku čakajo od tri do šest mesecev.

V takšnem kontekstu vidi dr. Shah večji potencial umetne inteligence na strani izvajalcev zdravstvenih storitev. Administrativna opravila lahko zdravnikom vzamejo tudi do polovico delovnega časa, kar neposredno zmanjšuje število obravnavanih pacientov.

Na Stanfordu zato razvijajo sistem ChatEHR, ki je vgrajen neposredno v elektronske zdravstvene kartoteke in zdravnikom omogoča hitrejši dostop do ključnih informacij o pacientih. Po besedah zgodnjih uporabnikov sistem zmanjšuje čas, porabljen za iskanje podatkov in omogoča več neposrednega stika s pacienti.

Tudi podjetje Anthropic razvija UI orodja namenjena zdravstvenim delavcem in zavarovalnicam. Nedavno so predstavili rešitev Claude for Healthcare, ki naj bi skrajšala čas porabljen za administrativne postopke, kot so predhodna soglasja zavarovalnic.

Neizogibna napetost med tehnologijo in medicino

Kot poudarja dr. Bari, je pri uvajanju umetne inteligence v zdravstvo prisotna temeljna napetost: zdravniki imajo primarno odgovornost do pacientov, tehnološka podjetja pa delujejo tudi v interesu delničarjev.

“Bolniki od nas pričakujejo, da bomo previdni in skeptični,” pravi dr. Bari. “Ta previdnost je ključna za njihovo zaščito.”