Der Einsatz von künstlicher Intelligenz, Robotern und Aktivitätsmessgeräten am Arbeitsplatz wirkt sich negativ auf die Lebensqualität aus
Velika študija Inštituta za prihodnost dela iz Londona kaže, da izpostavljenost novim tehnologijam, kot so merilniki aktivnosti, roboti in umetno inteligentna programska oprema, negativno vplival na kvaliteto človeškega življanja. V raziskavi je sodelovalo več kot 6000 ljudi, raziskovalce pa je zanimal predvsem vpliv štirih skupin tehnologij, ki postajajo vse bolj popularne, na življenje človeka.
Avtorji raziskave so ugotovili, da bolj kot so zaposleni izpostavljeni trem od teh kategorij – programska oprema, ki bazira na umetni inteligenci in tehnologiji strojnega učenja, napravam za nadzor, kot so merilniki aktivnosti in robotiki – slabše je njihovo zdravje in splošno počutje. Po drugi strani pa je uporaba dalj časa prisotnih IKT tehnologij, kot so prenosniki, tablice in komunikacijske aplikacije na delovnema mestu pokazala bolj pozitiven vpliv na počutje udeležencev raziskave.
“Wir haben festgestellt, dass mit einer höheren Nutzungshäufigkeit und Interaktion von IKT-Technologie die Lebensqualität steigt, während sie mit einer höheren Nutzungshäufigkeit neuerer Technologien am Arbeitsplatz abnimmt“, so zapisali v poročilu raziskave. Avtorji sicer niso direktno raziskovali vzrokov, so pa izpostavili, da se njihovi rezultati skladajo z ugotovitvami predhodnih raziskav, ki so pokazale, da “Neue Technologien dieser Art können Unsicherheit hinsichtlich der Arbeitsplatzsicherheit verursachen, die Arbeitsbelastung erhöhen, zu Routineisierung und Sinnverlust der geleisteten Arbeit sowie zu einem Verlust der Autonomie führen und all dies beeinträchtigt das allgemeine Wohlbefinden der Mitarbeiter“.
Ökonomen von Goldman Sachs schätzen, dass bis 2030 weltweit 300 Millionen Arbeitsplätze durch Automatisierung verschwinden könnten. Vor allem durch die rasante Entwicklung der generativen künstlichen Intelligenz werden sich viele weitere Rollen und Arbeitsplätze radikal verändern, heißt es.
Dr. Magdalena Soffia, glavna avtorica raziskave pravi, da ni nujno problem sama tehnologije, temveč način na katerega se ta uporablja. “Wir möchten nicht behaupten, dass es eine Art Determinismus in der Art und Weise gibt, wie sich Technologie auf das menschliche Wohlbefinden auswirkt. Wir argumentieren, dass alles vom Kontext abhängt: von vielen baulichen Faktoren, Umweltbedingungen, wie es gestaltet ist und wie es genutzt wird. Es sind also viele menschliche Entscheidungen“, pravi dr. Soffia.
Kot dodatno pojasnilo je ponudila obrazložitev, da so raziskovalci v tej dotični študiji uporabili zelo široko sprejet model merjenja kvalitete življenja EuroQoL EQ-5D-3L. Ta zajema faktorje, kot so mobilnost, mentalno zdravje in raven bolečine. “Želeli smo zzajeti bolj multidimenzionalni pogled na to, kaj se dogaja v smislu kvalitete življenja. Zato smo uporabili ta model, ki je potrjen s strani javnega zdravstvenega sektorja v VB”, je dodala.
Zakaj ravno nekoliko bolj “klasična” IKT pozitivno vpliva na življenje človeka? Soffia vidi enega od potencialno možnih mehanizmov na tem področju, ki pomaga olajšati delovne procese in posledično s tem dvigniti raven učinkovitosti. To pa pri ljudeh dvigne občutek dosežka.
Das genaue Gegenteil zeigt sich im Bereich der Aktivitätsmesser und anderer Überwachungstechnologien. So warnen Gewerkschaften bereits seit Längerem vor den negativen Auswirkungen dieser Technologie auf die Mitarbeitereffizienz.
Daher weisen viele Experten als Reaktion auf diese Studie darauf hin, wie wichtig es ist, den Bereich der künstlichen Intelligenz zu regulieren. Denn sonst könnten wir einen Punkt erreichen, an dem künstliche Intelligenz die Arbeitswelt in eine bedrückende und ungesunde Welt verwandelt.