El uso de inteligencia artificial, robots y medidores de actividad en el lugar de trabajo tiene un impacto negativo en la calidad de vida
Velika študija Inštituta za prihodnost dela iz Londona kaže, da izpostavljenost novim tehnologijam, kot so merilniki aktivnosti, roboti in umetno inteligentna programska oprema, negativno vplival na kvaliteto človeškega življanja. V raziskavi je sodelovalo več kot 6000 ljudi, raziskovalce pa je zanimal predvsem vpliv štirih skupin tehnologij, ki postajajo vse bolj popularne, na življenje človeka.
Avtorji raziskave so ugotovili, da bolj kot so zaposleni izpostavljeni trem od teh kategorij – programska oprema, ki bazira na umetni inteligenci in tehnologiji strojnega učenja, napravam za nadzor, kot so merilniki aktivnosti in robotiki – slabše je njihovo zdravje in splošno počutje. Po drugi strani pa je uporaba dalj časa prisotnih IKT tehnologij, kot so prenosniki, tablice in komunikacijske aplikacije na delovnema mestu pokazala bolj pozitiven vpliv na počutje udeležencev raziskave.
“Descubrimos que con una mayor frecuencia de uso e interacción de las tecnologías TIC, la calidad de vida aumenta, mientras que disminuye con una mayor frecuencia de uso de tecnologías más nuevas en el lugar de trabajo.“, so zapisali v poročilu raziskave. Avtorji sicer niso direktno raziskovali vzrokov, so pa izpostavili, da se njihovi rezultati skladajo z ugotovitvami predhodnih raziskav, ki so pokazale, da “Las nuevas tecnologías de este tipo pueden provocar incertidumbre sobre la seguridad laboral, aumentar la carga de trabajo, provocar rutinización y pérdida del sentido del trabajo realizado, así como una pérdida de autonomía y todo ello afecta al bienestar general de los empleados.“.
Los economistas de Goldman Sachs estiman que para 2030, 300 millones de puestos de trabajo podrían desaparecer en todo el mundo debido a la automatización. Principalmente debido al rápido desarrollo de la inteligencia artificial generativa, muchos más roles y empleos cambiarán radicalmente, afirman.
Dr. Magdalena Soffia, glavna avtorica raziskave pravi, da ni nujno problem sama tehnologije, temveč način na katerega se ta uporablja. “No queremos argumentar que existe algún tipo de determinismo en la forma en que la tecnología afecta el bienestar humano. Sostenemos que todo depende del contexto: de muchos factores estructurales, de las condiciones ambientales, de cómo se diseña y de cómo se utiliza. Entonces muchas decisiones humanas“, pravi dr. Soffia.
Kot dodatno pojasnilo je ponudila obrazložitev, da so raziskovalci v tej dotični študiji uporabili zelo široko sprejet model merjenja kvalitete življenja EuroQoL EQ-5D-3L. Ta zajema faktorje, kot so mobilnost, mentalno zdravje in raven bolečine. “Želeli smo zzajeti bolj multidimenzionalni pogled na to, kaj se dogaja v smislu kvalitete življenja. Zato smo uporabili ta model, ki je potrjen s strani javnega zdravstvenega sektorja v VB”, je dodala.
Zakaj ravno nekoliko bolj “klasična” IKT pozitivno vpliva na življenje človeka? Soffia vidi enega od potencialno možnih mehanizmov na tem področju, ki pomaga olajšati delovne procese in posledično s tem dvigniti raven učinkovitosti. To pa pri ljudeh dvigne občutek dosežka.
Todo lo contrario es evidente en el campo de los medidores de actividad y otras tecnologías de seguimiento. Por ejemplo, los sindicatos llevan tiempo alertando sobre los efectos negativos de esta tecnología en la eficiencia de los empleados.
Por ello, respondiendo a este estudio, muchos expertos señalan la importancia de regular el campo de la inteligencia artificial. Porque de lo contrario, podemos llegar a un punto en el que la inteligencia artificial convierta el mundo del trabajo en un mundo opresivo e insalubre.