Korištenje umjetne inteligencije, robota i mjerača aktivnosti na radnom mjestu negativno utječe na kvalitetu života

Velika študija Inštituta za prihodnost dela iz Londona kaže, da izpostavljenost novim tehnologijam, kot so merilniki aktivnosti, roboti in umetno inteligentna programska oprema, negativno vplival na kvaliteto človeškega življanja. V raziskavi je sodelovalo več kot 6000 ljudi, raziskovalce pa je zanimal predvsem vpliv štirih skupin tehnologij, ki postajajo vse bolj popularne, na življenje človeka.

Avtorji raziskave so ugotovili, da bolj kot so zaposleni izpostavljeni trem od teh kategorij – programska oprema, ki bazira na umetni inteligenci in tehnologiji strojnega učenja, napravam za nadzor, kot so merilniki aktivnosti in robotiki – slabše je njihovo zdravje in splošno počutje. Po drugi strani pa je uporaba dalj časa prisotnih IKT tehnologij, kot so prenosniki, tablice in komunikacijske aplikacije na delovnema mestu pokazala bolj pozitiven vpliv na počutje udeležencev raziskave.

“Ustanovili smo da s većom učestalošću korištenja i interakcije ICT tehnologije raste kvaliteta života, dok opada s većom učestalošću korištenja novijih tehnologija na radnom mjestu.“, so zapisali v poročilu raziskave. Avtorji sicer niso direktno raziskovali vzrokov, so pa izpostavili, da se njihovi rezultati skladajo z ugotovitvami predhodnih raziskav, ki so pokazale, da “nove tehnologije ovog tipa mogu izazvati nesigurnost u pogledu sigurnosti posla, povećati opterećenje, dovesti do rutinizacije i gubitka osjećaja smisla obavljenog posla, kao i gubitka autonomije, a sve to utječe na opću dobrobit zaposlenika“.

Ekonomisti Goldman Sachsa procjenjuju da bi do 2030. zbog automatizacije moglo nestati 300 milijuna radnih mjesta diljem svijeta. Ponajviše zbog brzog razvoja generativne umjetne inteligencije, mnoge će se uloge i poslovi radikalno promijeniti, kažu.

Dr. Magdalena Soffia, glavna avtorica raziskave pravi, da ni nujno problem sama tehnologije, temveč način na katerega se ta uporablja. “Ne želimo tvrditi da postoji neka vrsta determinizma u načinima na koje tehnologija utječe na ljudsko blagostanje. Tvrdimo da sve ovisi o kontekstu: o mnogim strukturnim čimbenicima, uvjetima okoline, načinu na koji je dizajniran i kako se koristi. Dakle, puno ljudskih odluka“, pravi dr. Soffia.

Kot dodatno pojasnilo je ponudila obrazložitev, da so raziskovalci v tej dotični študiji uporabili zelo široko sprejet model merjenja kvalitete življenja EuroQoL EQ-5D-3L. Ta zajema faktorje, kot so mobilnost, mentalno zdravje in raven bolečine. “Želeli smo zzajeti bolj multidimenzionalni pogled na to, kaj se dogaja v smislu kvalitete življenja. Zato smo uporabili ta model, ki je potrjen s strani javnega zdravstvenega sektorja v VB”, je dodala.

Zakaj ravno nekoliko bolj “klasična” IKT pozitivno vpliva na življenje človeka? Soffia vidi enega od potencialno možnih mehanizmov na tem področju, ki pomaga olajšati delovne procese in posledično s tem dvigniti raven učinkovitosti. To pa pri ljudeh dvigne občutek dosežka.

Upravo suprotno vidljivo je u području mjerača aktivnosti i drugih tehnologija praćenja. Primjerice, sindikati već neko vrijeme upozoravaju na negativne učinke ove tehnologije na učinkovitost zaposlenika.

Stoga mnogi stručnjaci kao odgovor na ovu studiju ističu važnost regulacije područja umjetne inteligencije. Jer u suprotnom bismo mogli doći do točke u kojoj umjetna inteligencija svijet rada pretvara u opresivan i nezdrav svijet.