Konec energetske potratnosti za umetno inteligenco?

Tradicionalna računalniška arhitektura (Von Neumannova) temelji na ločenosti procesorja in spomina, kar pri sodobnih AI operacijah ustvarja ozko grlo. Novi čip, predstavljen v letu 2026, to oviro odpravlja tako, da računske operacije izvaja neposredno tam, kjer so podatki shranjeni. Ta pristop, ki ga navdihuje nevromorfno inženirstvo (posnemanje bioloških nevronskih mrež), zmanjša porabo energije za več kot 90 % v primerjavi s standardnimi grafičnimi procesorji (GPU), ki jih uporabljamo danes.

Čip uporablja napredne memristorje, ki lahko hkrati shranjujejo podatke in izvajajo logične operacije. V praksi to pomeni, da lahko naprave, kot so pametni telefoni ali avtonomna vozila, procesirajo zahtevne AI naloge (npr. prepoznavanje slik ali naravnega jezika) lokalno, brez povezave z oddaljenimi oblaki. To ne le povečuje hitrost odzivanja, temveč tudi drastično izboljšuje zasebnost uporabnikov, saj podatki nikoli ne zapustijo naprave.

Za slovensko industrijo in razvijalce IoT naprav ta preboj pomeni novo dobo. Majhni senzorji, ki so prej le zbirali podatke, bodo zdaj lahko sami sprejemali odločitve v realnem času, pri čemer bo baterija zdržala mesece namesto dni. Čeprav je tehnologija trenutno še v fazi optimizacije za masovno proizvodnjo, analitiki napovedujejo, da bodo prvi komercialni čipi na voljo konec leta 2026. Cena teh čipov naj bi bila ob začetku višja (okoli 150 evrov na enoto), vendar se bo z razširitvijo uporabe hitro znižala, kar bo omogočilo njihovo vgradnjo v vse od pametnih domov do industrijskih robotov.