Računalništvo, telefonija
13.03.2020 11:30
Posodobljeno 2 leta nazaj.

Deli z drugimi:

Share

Delo na domu, nadzor in kaj pravi zakon?

.. V luči koronavirusa, ki se v času pisanja članka širi po svetu, razmišljamo, kakšne so možnosti, da podjetje omogoči zaposlenim delo na domu, kakšne so možnosti za nadzor tovrstnega dela in kakšni so zakonski okvirji ..
Foto: Unsplash
Foto: Unsplash

Ločimo lahko stalno delo na domu in priložnostno oziroma po potrebi. V luči množične okužbe, zapiranja celotnih mest in podobnih ekstremnih ukrepov zaradi koronavirusa smo razmišljali, kakšne so možnosti, da je izostanek dela v podjetju čim manjši.

Prednosti in slabosti

Ko govorimo o slabostih dela na domu, je prva na katero pomislimo, zmanjšana možnost komunikacije z vodilnimi, pa tudi s sodelavci. Danes sicer obstaja vrsto rešitev, preko katerih komunikacija lahko poteka, vendar je, če jo primerjamo s komunikacijo na delovnem mestu, oslabljena. Pomembno je tudi zaupanje v odgovornost zaposlenih, da bodo doma delali kot na delovnem mestu. Doma naj bi bilo namreč več motilcev, med delom lahko postorimo to in ono, medtem ko nadrejeni vpogleda v to načeloma nima. Je pa danes na trgu veliko rešitev za nadzor nad delom – tudi na domu, a o tem nekoliko kasneje.

Poleg slabosti, delo na domu prinaša tudi določene prednosti. Nekateri so pri delu na domu bolj fokusirani, in ker ni poleg nikogar, s katerim bi se med delom pogovarjali, šli na kavo in podobno, tudi bolj produktivni. Je pa seveda odvisno, ali imate doma svoj kotiček, kjer lahko delate ali vas kdo venomer moti. Pomembna je tudi samodisciplina. Z delom na domu prihranimo čas, ki ga zapravimo z vožnjo do službe. S tem smo tudi prijaznejši do okolja, predvsem v primeru, če se v službo vozimo z avtomobilom. Pri delu na domu je tudi manj fizičnega stika s sodelavci oziroma tega sploh ni, zato naj bi bilo v povprečju manj bolniških odsotnosti. Prednost je tudi fleksibilnejši delovni čas in s tem večje osebno zadovoljstvo – če se ta ne raztegne preko celega dneva, kar lahko postane obremenjujoče.

Kako beležiti delovni čas

Podjetja, pri katerih je to mogoče, predvsem pa podjetja, kjer se glavnina dela ali delo v celoti opravlja za računalnikom, že danes pogosto omogočajo delo na domu. Eno izmed vprašanj, s katerimi se ukvarjajo delodajalci je, kako beležiti delovni čas oziroma delo, ki ga opravimo doma.

Možnih je več načinov registracije delovnega časa, na primer prijava in odjava preko mobilne naprave ali prijavne konzole in podobno. V raznih programih se lahko zaposlenim tudi dodeljuje naloge in cilje, ki jih morajo doseči v določenem času – to velja tako na delovnem mestu kot doma – s tem so, kjer koli delajo, “prisiljeni” v izpolnjevanje zadanih nalog.

Na voljo so tudi napredni programi, ki lahko celo sledijo vedenjskim značilnostim, kot so premiki računalniške miške in tipkanje, tako da vedo, če uporabnik nekaj časa ni aktiven in lahko celo na to opozorijo nadrejenega.

Poznamo tudi sisteme, ki enostavno pridobivajo informacije o prehodih uslužbencev in pregled nad prisotnostjo zaposlenih v pisarni, ne glede na to, kje se nahajate, tudi iz svojega avtomobila kar preko mobilnega telefona. Ena izmed rešitev je tudi pošiljanje podatkov preko omrežja GPRS, kar je precej primerno za mobilne lokacije kot so gradbišča, koncertna prizorišča ipd.

Načinov je ogromno …

Kaj pravi zakon?

Tehnično torej obstaja vrsta možnosti nadzora zaposlenega, tudi če dela doma. Kakšni pa so zakonski okvirji tovrstnega nadzora in kje je meja, ko delodajalec prekomerno poseže v zasebnost zaposlenega? “Ključno pri presoji zakonitega nadzora delovnih sredstev zaposlenega, tudi če ta dela na domu je, da podjetje v svojih internih aktih zaposlene jasno, natančno, razumljivo in vnaprej obvesti o dopustni rabi službenih sredstev (npr. računalnik in telefon). Uporaba programov za oddaljeno sledenje obnašanja zaposlenega na računalniku z namenom nadzora zaposlenega, zbiranje in obdelava informacij o načinu miselnega in zaznavnega delovnega procesa zaposlenega za računalnikom predstavlja osebne podatke zaposlenih v smislu določb Zakona o varstvu osebnih podatkov 1 (v nadaljevanju ZVOP -1 ) in Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR). Delodajalec mora paziti, da osebne podatke zaposlenega obdeluje na eni od temeljnih zakonitih podlag. Delodajalec za tajni oddaljen dostop do mobilne naprave delavca z namenom nadzora, ali ta pri delu na domu to dejansko opravlja, nima zakonite podlage in je tak nadzor z vidika varstva osebnih podatkov nezakonit”, pojasnjujejo v podjetju Eudace.

Tudi pri delu na domu pa lahko delodajalec na službeni mobilni napravi (prenosni računalnik, mobilni telefon) zagotovi, da bo delavec mobilno napravo uporabljal za opravljanje dela ter prepove nalaganje določenih programov na službeno napravo, omeji prikaz in uporabo določenih spletnih strani ali programskih rešitev oziroma določi pravila za uporabo službene mobilne naprave zaposlenega. Pri samem delu na domu pa bo nadzor, ali delavec v delovnem času dejansko dela ali morebiti med delovnim časom opravlja tudi kakšne druge aktivnosti (npr. gleda televizijo) s strani delodajalca zelo otežen. V takem primeru je še toliko bolj pomembna zavest in poštenost delavca ter zaupanje med delavcem in delodajalcem.

Meja med nadzorom in poseganjem v zasebnost

Na Kadrovski asistenci dodajajo, da je delodajalec najprej dolžan o nameravanem organiziranju dela na domu, pred začetkom opravljanja takšnega dela, obvestiti inšpektorat za delo. Poleg obveščanja inšpektorata je delodajalec dolžan prilagoditi tudi izjavo o varnosti z oceno tveganja in zagotoviti varno delovno okolje na kraju, kjer bo delavec delo opravljal. Strokovni delavec za varnost in zdravje pri delu pri delodajalcu ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji varnega in zdravega dela po predpisih o varnosti in zdravju pri delu ter pogoji za opravljanje dela na domu. Da delodajalec lahko zagotovi varno in zdravo delo, mora nadzirati delavca pri opravljanju dela, obenem pa varovati njegovo zasebnost.

“Tudi pri delu na domu mora delodajalec zagotavljati evidenco delovnega časa in za delavca voditi evidenco s podatki o številu ur, skupnem številu opravljenih delovnih ur in morebitnih nadurah. Delavec in delodajalec lahko v pogodbi o zaposlitvi delovni čas določita tudi drugače kot je opredeljen v Zakonu o delovnih razmerjih, če delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma če si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno in če sta mu zagotovljena varnost in zdravje pri delu”, še pravijo v Kadrovski asistenci.

Letos spremembe

V Eudace pojasnjujejo tudi, da lahko v prvi polovici leta 2020 pričakujemo spremembe v zakonodaji v zvezi z beleženjem delovnega časa s strani delodajalca v smeri, ko bo moral delodajalec beležiti tudi natančen prihod delavca na delo in njegov odhod. Navedene spremembe odpirajo vprašanje, kako nadzirati in spremljati delovni čas delavca v primeru dela od doma zaradi izrednih razmer. Na trgu že obstajajo mobilne rešitve, ki omogočajo spremljanje pričetka dela delavca in zaključka dela na domu. Ob začetku dela se delavec v aplikacijo prijavi ob zaključku pa se iz aplikacije odjavi. Vendar pa bo delodajalec zelo težko nadziral ali bo delavec med delovnim časom, ko se bo prijavil v aplikacijo dejansko samo delal ali bo med delom opravljal tudi druge obveznosti, ki niso povezane z delom. Ena od možnosti delodajalca za nadzor dela delavca je lahko npr. merjenje doseganja ciljev dela s strani delavca, ki dela od doma, lahko se dogovori za oddaljeni sestanek preko videokonference z delavcem ter tako preveri ali je delavec dejansko na voljo med delovnim časom in podobno.

Več podatkov s področja informacijske varnosti je na voljo na spletni strani Varnost podatkov.

V Kadrovski asistenci pojasnjujejo, da mora biti delo na domu opredeljeno tudi v pogodbi o zaposlitvi ali v aneksu, kjer je priporočljivo, da delavec in delodajalec določita:

–          točen kraj opravljanja dela;

–          delovni čas, vključno z uro pričetka in zaključka dela za vse delovne dneve, ko bo zaposleni delo opravljal na domu;

–          plan aktivnosti in nalog, ki jih mora delavec izvesti v času opravljanja dela na domu in

–          način poročanja o opravljenem delu in način nadzora nad opravljenim delom;

–          nadomestilo za uporabo delovnih sredstev, ki mora biti skladno z določili Zakona o delovnih razmerjih in določilih Zakona o Dohodnini.


Prijavi napako v članku


Kaj berejo drugi?

Partnerji Računalniških novic Prikaži vse

Zlati partner

PC H.AND d.o.o.

Brezovce 10, 1236 Trzin, Tel: 01 530 08 00
PC H.AND - podjetje s tradicijo Svetovni trg ponuja pravo enciklopedijo izdelkov, med katerimi se težko odločimo. Na pomoč vam priskoči podjetje PC H.AND, ki se lahko pohvali z ... Več

Koenergija d.o.o.

Ilichova 21, 2000 Maribor, Tel: 040 730 010
Večina se zaveda, da je vključitev neke oblike industrijske avtomatizacije v njihov proizvodni obrat ali podjetje koristna. Lahko zmanjša proizvodne stroške, poveča učinkovitost, ... Več
Zlati partner

GS1 Slovenija

Dimičeva ulica 9, 1000 Ljubljana, Tel: +386 1 5898 320
GS1 Slovenija je neodvisna in nepridobitna organizacija na področju mednarodnih standardov GS1 za identifikacijo, zajem in elektronsko izmenjavo podatkov v Sloveniji. Ima preko ... Več
Zlati partner

AVTERA d.o.o. – LINKSYS

Litijska 259, 1261 Ljubljana - Dobrunje, Tel: 01 58 53 610
Linksys, internet - sinonim za kvalitetno mrežno opremo, ki zagotavlja stik s svetom. Zmogljiva, varna in zanesljiva oprema za dom in manjša podjetja. Rešitve, ki jih Linksys ponuja, ... Več