Človeška veščina, ki se je umetna inteligenca ne more naučiti

Pametni voditelji in menedžerji se zavedajo, da bodo človeške veščine tiste, ki bodo podjetjem pomagale do uspeha. Glede na hitrost transformacije družbe na globalni ravni in implementacijo uporabe umetne inteligence ter avtomatizacijo, je takšno razmišljanje nujno že zdaj.

Novembra 2017 je Nacionalna banka Avstralije razkrila tri-letni načrt, v katerem piše, da bodo z novo tehnologijo zamenjali 6.000 delovnih mest. Razlog za takšno odločitev ni bil v slabih poslovnih rezultatih, ravno nasprotno. Novica je zaokrožila po medijih na isti dan, ko je banka objavila podatek o dobičku, ki je presegel 5 milijard ameriških dolarjev.

Od takrat so številna podjetja in organizacije znotraj praktično vseh industrijskih panog doživele veliko sprememb, odprla so se nova delovna mesta, zapirajo se stara, tradiocionalna ipd. Spremenil se je že sam način dela, vse to, pa se je s pojavom pandemije samo dodatno razširilo in pospešilo. Sposobnost vodij in menedžerjev, da vidijo “čez” tehnične veščine, da sprejmejo človeško komunikacijo, bo tista, ki bo ključna za uspeh podjetij.

Paradoksalno je recimo to, da se vse skupaj vedno bolj usmerja v smer umetne inteligence, medtem ko se odpirajo nova delovna mesta, kjer prednjačijo ravno odnosi med ljudmi.

Vodenje in komunikacija

LinkedIn je v poročilu “2018 Workplace Learning Report” ugotovil, da izvršni direktorji, menedžerji in kadrovniki že močno prioritizirajo t. i. mehke veščine – še posebej vodenje in komunikacijo. V bistvu je to v tem času nekaj povsem normalnega in skorajda pričakovanega.

V raziskavi “2018 Willis Towers Watson survey” 500-ih globalnih podjetij ugotavljajo, da obstaja direktna povezava med človeškimi veščinami in finančnimi rezultati. Najboljša podjetja, torej tista, ki beležijo najboljše poslovne rezultate, beležijo tudi najvišje ravni vodstvenih veščin, ugleda, komunikacije in kariernega razvoja. Ta področja po podatkih raziskav odtehtajo operativno učinkovitost, delovna orodja in plačo ter nagrade.

Pomen komunikacije je za menedžerje, ki razmišljajo moderno in ki so usmerjeni v razvoj, nekaj povsem vsakdanjega. Študija “2013–2014 Change and Communication ROI Study Report” podjetja Towers Watson je identificirala močno korelacijo med finančno uspešnostjo in učinkovito komunikacijo. Ugotovili so celo, da so podjetja, ki so uspela vzpostaviti učinkovite sisteme komuniciranja, beležila 57% večji donos za delničarje v obdobju petih let.

Gallupova “Q12 Meta-Analysis” študija, ki se izvaja vsake dve leti, je prav tako odkrila korelacijo med visoko zavzetimi zaposlenimi in dobrimi poslovnimi rezultati. Med drugim tukaj govorimo o dobičkonostnosti, produktivnosti in donosu za delničarje. Med dvanajstimi metrikami zavzetosti jih je bilo kar osem direktno povezanih s komunikacijo.

Umetnost pozornosti

Človekocentra komunikacija je veliko več kot zgolj tipična nemotivirana korporativna komunikacija – gre za način, na katerega ljudje tudi sicer najbolj naravno komuniciramo. Ta sloni na ugotovitvah psihologije in nevroznanosti, povečuje pa pozornost, vpliv in zavzetost.

Pozornost je ključna. Brez nje vodje in menedžerji tvegajo zapravljenje časa in denarja za razvoj dobronamernih, potencialno celo brilijantnih strategij, programov in iniciativ. Ne zato, ker te ne bi bile dobre ali potrebne, temveč zato, ker jim nihče ne posveča pozornosti.

Izziv je hiter in vse bolj med seboj povezani svet, kjer na milijone dražljajev tekmuje za pozornost naših čutil. Študija v strokovni reviji Business Outlook ugotavlja, da zaposleni v Fortune 1000 podjetjih pošljejo in prejmejo v povprečju 1,798 sporočil na dnevni ravni. V sporočila štejemo SMS-e, različna druga sporočila po družbenih omrežjih, klice in tudi komunikacijo v živo. Za to, da bi lažje preživeli, smo se ljudje naučili, kako postaviti prioritete in kako manj pomembne in nezanimive informacije preprosto izklopiti.

Pozornost je dragocen vir, ki ga kot vse druge pomembne vire ne smemo kar tako zapravljati, temveč ga moramo pametno vlagati in pazljivo upravljati. Kvalitetna komunikacija temelji na radovednosti, pričakovanju, humorju in presenečenju; zapopade ljudi z zgodbami; in vizualizira vsebino za lažjo konzumpcijo.

Govorjenje pravega jezika

Učinkovita komunikacija je med drugim tudi ključna za dosego zastavljenih ciljev oz. za vplivanje na nekoga. Brez vpliva se nihče in nič ne spremeni. To je približno isto, kot predaja v današnjem dinamičnem poslovnem svetu. Pametni vodje dobro razumejo moč jezika, kot sredstva inspiracije ljudi. Uspešni vodje znajo ljudi zbližati in jih pripraviti do želenega dejanja. Skozi komunikacijo razmišljajo, kako besede, domišljija in zgodba vzbudijo emocije, ki vodijo v spremembo obnašanja.

Čez čas se pokaže, da komunikacija, ki je osredotočena na ljudi, pomaga vzbuditi vpliv in pozornost, to pa gradi odnose in konec koncev zavzeto delovno silo podjetij. Menedžerji, ki si želijo napredka, bodo slej ko prej primorani vlagati v ljudi in razvoj človeških veščin, saj bodo le tako lahko izstopali iz povprečja.

Tudi v Indiji delajo na razvoju mehkih veščin

Za “post Covid-19” realnost se menedžerji in ostali zaposleni v Indiji pripravljajo na področju komunikacije in virutalnih prezentacij. Glede na podatke raziskave Talent500 podjetja ANSR, ki je vključila 20.000 tehnoloških profesionalcev, vidimo, da je zaposlovanje v novi realnosti kompleksno in zelo zahtevno, tako za rekruterje, kot tudi za iskalce zaposlitve.

Kar 98% vseh sodelujočih v raziskavi se aktivno izobražuje, da bi ostali konkurenčni v novi “post Covid-19” realnosti. Okrog 56% korespondentov se poslužuje brezplačnih in tudi plačljivih programov, kar 70% pa jih meni, da se morejo spremenit, da bi bili bolj zaželjeni s strani potencialnih delodajalcev.