Kaj vse morajo banke nujno vedeti, preden se odločijo za premika v oblak?

Prišel je čas, ko se morajo banke nehati bati oblakov. Vprašanje pa je, kaj vse se splača premakniti v oblak in katere storitve so tiste prave? Finančna industrija oz. natančneje banke so bile v primerjavi z ostalimi industrijami počasnejše pri inkorporaciji oblačnih storitev. Po zadnjih podatkih raziskave Accenture, “Cloud and Clear,” 43% bank, vključenih v raziskavo, nima strategije vpeljave oblačnih storitev, ali pa so šele začeli z implementacijo osnovnih storitev v oblaku. 63% pa jih po drugi strani nima določenih KPI-jev, s katerimi bi merili napredek.

To je problem. Banke se soočajo z disruptivno konkurenco nebančnih finančnih storitev podjetij, katerih cilj je ponudba personaliziranih produktov nižjega cenovnega ranga, kateri slonijo na dostopu do novih oblik podatkov. Storitve v oblaku igrajo na tej točki pomembno vlogo: vse banke, ki se v oblake ne premikajo dovolj hitro, tvegajo, da jih bo prehitela konkurenca bolj agilnih rivalov.

Kljub temu se banke ne odzivajo dovolj hitro, da bi se izognile potencialni disrupciji. Accenture razlaga: »Oblačne storitve so precej drugačne od tradicionalnih IT procesov in banke bi morale biti pripravljene. Tukaj je potrebno dodati še to, da tranzicija ni mogoča brez specifičnih »oblačnih« veščin, novih organizacijskih pristopov in kulturnih sprememb.

Obenem je uporaba oblačnih storitev veliko več kot zgolj sledenje konkurenci. Banke, ki se odločijo za to, da se bodo premaknile v oblak, s tem odkrijejo nove priložnosti, ki jih »on-premises« podatkovni centri ne sledijo in se z njimi ne morejo kosati.

Na primer, na konferenci Google Cloud Next ’19 v San Franciscu aprila letos, je mednarodna banka za BizTech povedala, da se jim je čas procesiranja dnevnih in mesečnih globalnih poročil likvidnosti, katere regulatorji uporabljajo za pregled finančne kondicije bank, zmanjšal po tem, ko so premaknili vse svoje masovne podatke v oblak.

5 ključnih lastnosti oblačnih strategij za banke in finančne institucije

Ali vse to, kar smo povedali zgoraj, pomeni, da morajo banke kar naenkrat hiteti v oblak? Nikakor. Je pa zdaj pravi čas, da začnejo razvijati strategijo oblačnih storitev – za to smo pripravili nekaj nasvetov za manjše banke, kako in kaj premakniti v oblak, kdaj je pravi čas za to in nekaj drugih lastnosti, ki pomembno vplivajo na kvalitetno strategijo v oblaku.

Narediti je potrebno pregled do sedaj opravljenega dela v oblaku. Ne glede na to, da ima neka banka »on-premises« podatkovni center, ki opravlja večino dela, to še ne pomeni, da nima izkušenj s poslovanjem v oblaku. Večina podjetij vseh vrst že uporablja določene storitve v oblaku. Pa naj bo to navaden Gmail, ali katera od bolj zahtevnih programskih oblačnih storitev.

Jasno je potrebno določiti cilje transformacije. Premik v oblak pogosto pomeni dostop do večje procesne moči, fleksibilnost pri upravljanju s podatki glede na povpraševanje, prav tako pa pomeni premik v oblak dodatna finančne ugodnosti, saj ponudniki storitev v oblaku ponujajo redne naročnine (ne vedno, ampak pogosto), ki na koncu pomenijo nižje skupne stroške. Vsaka banka, ki se odloči za transformacijo, si mora jasno determinirati, kaj želi doseči v točno določenem časovnem obdobju. Odvisno od okoliščin je vzdrževanje in na začetku že sama izbira prave programske opreme lahko velik plus za podjetje in v našem primeru banko.

Oceniti je potrebno, kako je banka pripravljena na oblak. Številne banke in na sploh podjetja počasi prevzemajo »cloud-first« mentaliteto – ciljajo na nove aplikacije v oblakih, medtem ko se z obstoječim se delom počasi počasi gibljejo vzporedno. Večina bančnih ustanov je bila pri transformaciji svojega sistema počasnih, vendar vseeno dovolj odprtih za ostala področja. Cilj banke bi moral biti ocena posameznih delovnih procesov in odločanje o tem, kaj je primerno za premik v oblak in kaj bi moralo ostati na klasični programski opremi.

Razumeti je potrebno varnostne implikacije. Oblak je enako varen, če ne celo bolj varen od večine sistemov, ki jih danes uporabljajo banke za svoje poslovanje – ob predpostavki, da uporabljajo zanesljivega ponudnika oblačnih storitev. Največji ponudniki oblačnih storitev kot sta recimo Google in Microsoft imajo vrhunske varnostne rezultate, vsi ti pa so med drugim tudi certificirani v skladu z nacionalnimi regulatorji in njihovimi standardi. Obstaja tudi vedno večji trg varnostnih agencij, ki se specializirajo za varnost poslovanja v oblakih in pomagajo podjetjem pri karseda kvalitetnem prehodu v oblak. Ne glede na vse si mora vsako podjetje v fazi tranzicije zapomniti, kdo je lastnik podatkov – v tem primeru banke – in da je ta lastnik edini odgovoren za ravnanje s svojimi podatki.

Pomembno je poiskati pomoč. Proces tranzicije na oblačne storitve zna biti precej komplicirana zadeva. Glede na to, da se banke po navadi ukvarjajo z denarjem in podatki, za katere nismo ravno zadovoljni, če kdorkoli zunanji pride do njih, je za banke pametno, da pri prehodu v oblak poiščejo svetovalce, ki jim lahko zaupajo. Pomembo je, da znajo ravno ti svetovalci določiti tiste segmente poslovanja, ki so najbolj primerni za premik v oblak.