V roku treh let bi lahko tehnologijo veriženja blokov uporabljalo 50 % vseh podjetij

Približno deset let po tem, ko je “blockhain” (tehnologija veriženja blokov) počasi začel pridobivati na priljubljenosti, tehnologija prihaja v podjetja, ki so se začela zavedati, da bi lahko bil to način, kako varno upravljati s svojimi dokumenti, premoženjem itd. Ne glede na dobre lastnosti tehnologije je masovna raba še daleč stran, prav tako pa ne bo vsako podjetje primerno za uporabo mehanizmov “blockchaina”. Na Forbesovem dogodku Forbes CIO Summit 2019 je skupina odločevalcev s tega področja razpravljala, koliko podjetij bo tehnologijo uporabljajo in kaj je njena dodana vrednost.

“Moja projekcija je, da bo v roku nekaj leta tehnologijo veriženja blokov uporabljalo med 50 in 60 % podjetij”, prav Frank Xiong, podpredsednik razvoja tehnologije veriženja blokov v skupini Oracle. Njihove “blockchain” platforme uporablja preko 100 podjetij, ki z njimi spremljajo izvor raznih produktov, kot je recimo olivno olje ali pa izvor mineralov, ki je včasih še kako sporen. “Trenutno smo prešli tisto fazo, v kateri smo mislili, da lahko tehnologija veriženja blokov pozdravi vse. Danes smo bolj realistični glede tega, kaj je dobro za naš poslovni model”, je dejal.

O tem, kaj je “blockhain” tehnologija, verjetno nima smisla izgubljati besed, saj je bilo o tem napisanega že veliko. Omeniti pa velja, da je dotična tehnologija v zadnjih letih prešla iz prvenstvene podpore za virtualne kriptovalute, kot je Bitcoin, do načina uporabe, kjer podjetja bolj natačno in učinkovito lahko spremljajo produkte ali zasebne informacije, ki se pretakajo iz računalnika v računalnik ali iz naprave v napravo. Preskok tehnologije je vsekakor velik.

Kljub temu, da je “blockchain” nekaj časa celo kandidiral za najbolj perspektivno tehnologijo, je ta še vedno v zgodnjih fazah inkorporacije v portfelje podjetij. Velike korporacije, kot so IBM, Maersk in Oracle so okrog svojih blokov podatkov naredile neke vrste konzorcije, še vedno pa so tehnologije in sistemi v začetnih fazah. Ostali akterji, kot je recimo 3 milijarde ameriških dolarjev vreden logistični “start-up” Flexport, pa čakajo na razvoj globalnih standardov, preden se odločijo za strategijo uporabe dotične tehnologije.