Zaradi umetne inteligence bo več kot 120 milijonov delavcev potrebovalo prekvalifikacijo

IBM-ov Inštitut za poslovne vede je prejšnji teden objavil rezultate študije, v katerih ugotavlja, da bo umetna inteligenca zares začela pronicati v vse pore poslovanja podjetij – še bolj, kot lahko to opažamo danes. V naslednjih treh letih bi naj 120 milijonov delavcev iz 12 največjih gospodarskih sil sveta potrebovalo prekvalifikacijo. Zakaj? Zaradi napredne umetne inteligence in pametne avtomatizacije. Poleg tega je zaskrbljujoč podatek ta, da manj kot polovica glavnih izvršnih direktorjev, ki so sodelovali v raziskavi, trdi, da imajo v njihovem podjetju potrebne vire in sredstva, s katerimi lahko zapolnijo vrzel veščin, ki bo nastala s prihodom novih tehnologij.

“Organizacije se postopoma soočajo z vse večjimi težavami, kajti prihaja do vedno večjih vrzeli med veščinami in vse bolj togega trga dela. Vse to bi lahko v prihodnje vplivalo na poslovanje podjetij in svetovno aktivnost gospodarstva”, je dejala Amy Wright, partnerica organizacije IBM Talent & Transformation. “Vodilni v podjetjih prepoznavajo problematiko, vendar jih zgolj polovica trdi, da imajo zastavljeno strategijo razvoja potrebnih veščin, ki bodo pomagale pri prehodu na nove načine dela”, je še dejala.

Bodo roboti do leta 2030 prevzeli četrtino delovnih mest?

Skrbi glede tega, kako bo napredna umetna inteligenca vplivala na delovno okolje prihodnosti, niso novost, temveč se v stroki in tudi poslovnem svetu pojavljajo že kar nekaj časa. Glavni izvršni direktor Tesle in SpaceX-a je prejšnji mesec dejal, da bi lahko umetna inteligenca marsikatero delovno mesto spremenila v “nekoristno”. Ena od aktualnih raziskav, narejena v začetku leta, pravi, da bi lahko roboti nadomestili četrtino človeških delovnih mest do leta 2030.

IBM pravi, da bi morala podjetja poskrbeti, da bodo zaposleni opremljeni z veščinami, s katerimi se bodo lahko soočili s prihodom umetne inteligence. Vsekakor to ne bo za nikogar lahka naloga, tako za podjetje, zaposlene in tudi tiste, ki bodo izvajali izobraževanja. IBM poroča, da se je v zadnjih štirih letih čas, ki ga podjetje porabi, da opremi zaposlenega z določeno veščino, ki se pojavi na novo, 10-kratno povečal. Delno je seveda razlog v tem, da se z veliko hitrostjo pojavljajo zahteve po novih znanjih, medtem ko mnoga postajajo nekoristna in popolnoma samoumevna.

Kultura nenehnega učenja

Eden od načinov, katerega zagovarja IBM pri učenju novih veščin in držanju koraka s časom je, da podjetja uporabijo umetno inteligenco in poiščejo, katere veščine so že na voljo v organizaciji in te informacije delijo z zaposlenimi. Na tak način se v podjetju oblikuje kultura “nenehnega učenja”, ki je v časih, v katerih živimo, neizogibna. Samo tako lahko podjetje uspešno posluje naprej in drži stik s konkurenco. Zavedati se je potrebno, da danes vsa podjetja delajo na tem, da bodo karseda dobro pripravljena na vse tehnološke pretrese in zato je lahko vsaka minimalna prednost pred ostalimi velik plus.

Če se sprašujete, zakaj se je IBM, kot eden od tistih, ki se ukvarjajo s tehnologijo, odločil, da izvede lastno raziskavo, je odgovor sila preprost. Vse dosedanje študije so pokazale, da se organizacije v precej okrnjeni sestavi zavedajo izzivov, ki jih prinaša prihod in vse hitrejši razvoj umetne inteligence, pa vendarle se na tem področju naredi premalo. IBM si želi vsem podjetjem dati informacijo, da je skrajni čas, da se zadeve lotijo strateško, kajti v nasprotnem primeru bo, kot smo že omenili, konkurenca hitro opazila ranljivosti.