Umetna inteligenca ogroža predvsem delovna mesta žensk

Najnovejša raziskava Mednarodne organizacije dela Združenih narodov (ILO) in poljskega Nacionalnega raziskovalnega inštituta (NASK) ugotavlja, da so delovna mesta, ki jih pretežno opravljajo ženske, še posebej v razvitih državah, bolj dovzetna za avtomatizacijo zaradi generativne umetne inteligence. Rezultati kažejo, da ima kar ena četrtina vseh zaposlenih po svetu delovno mesto, kjer je možna delna ali popolna avtomatizacija.

Najbolj zaskrbljujoče je, da so delovna mesta žensk kar dvakrat bolj izpostavljena vplivu umetna inteligence v primerjavi z moškimi. Kar 9,6 % delovnih mest žensk ima veliko verjetnost avtomatizacije, medtem ko je pri moških ta odstotek bistveno nižji (3,5 %). Med najbolj ogrožene poklice spadajo predvsem administrativne naloge, delo v medijih, razvoju programske opreme ter finančnih storitvah.

Človek in umetna inteligenca – delo se ne poslavlja, se zgolj spreminja

Raziskovalci sicer opozarjajo, da avtomatizacija ne pomeni nujno popolne nadomestitve zaposlenih. Pogosteje gre za preoblikovanje delovnih nalog, pri čemer bodo ljudje sodelovali z umetno inteligenco. Pawel Gmyrek, vodilni raziskovalec pri ILO, je poudaril, da je pomembno, da države natančno identificirajo področja tveganja in pravočasno prilagodijo strategije za zaščito zaposlenih.

Študija poudarja pomen aktivne vloge vlad, organizacij za socialni dialog in sindikatov pri oblikovanju prihodnosti dela z uporabo UI. Marek Troszyński iz NASK-a poudarja, da lahko pravočasno zaznavanje vplivov generativne UI pomaga državam bolje pripraviti zaposlene in zaščititi njihove pravice ter prihodnost.

Poglobitev spolne vrzeli

Poleg te študije tudi nedavno objavljeno poročilo Svetovnega gospodarskega foruma in LinkedIna, da UI poglablja neenakosti med spoloma. V primerjavi z moškimi je namreč bistveno manj žensk v poklicih, ki jih umetna inteligenca izboljšuje, več pa v poklicih, ki jih disruptira. Trenutno kar 33,7 % žensk opravlja delo, ki ga lahko UI nadomesti ali bistveno spremeni, medtem ko je ta odstotek pri moških nižji (25,5 %).

Kako se odzivajo podjetja?

Velika tehnološka podjetja že iščejo načine, kako zmanjšati negativne vplive UI na delovno okolje. Microsoft in Google denimo razvijata izobraževalne programe za preusmerjanje zaposlenih na druga delovna mesta, ki bodo nastajala v povezavi z umetno inteligenco. Poleg tega podjetja vlagajo v raznolikost in vključenost, da bi zmanjšala potencialne negativne učinke avtomatizacije za ženske.

Povezan pristop k prehodu na avtomatizacijo bo ključen za zaščito delavk in delavcev, ki bodo najbolj občutili spremembe zaradi generativne umetne inteligence.